icon1-small-en icon2-small-en icon3-small-en icon4-small-en icon5-small-en icon6-small-en icon7-small-en
Nadgrajena spletna stran projekta
Pridobivanje temeljnih in poklicnih
kompetenc 2018 - 2022

Aleš Dokl, ambasador poklica Dimnikar

Si že v osnovni šoli vedel, kaj si želiš biti po poklicu? Ales Dokl

 

Ne, nisem vedel na katero srednjo šolo se naj vpišem. Razmišljal sem o prometni šoli, a ker se je prijatelj odločil za gradbeno šolo, sem se še sam odločil za poklicni program izobraževanja dimnikar. Želel sem samo hitro dokončati šolanje in si čimprej najti službo. In to mi je tudi uspelo, saj sem že v času šolanja na praksi spoznal delodajalca Dimnikarska služba Vehovar d.o.o., ki me je tudi zaposlil in sem še danes zaposlen pri njih.

 

Katere lastnosti in znanja meniš, da potrebuje oseba za uspešno opravljanje dela na področju dimnikarstva?

 

Pri delu je pomembna praksa in izkušnje, s čimer sem se hitro seznanil že v času šolanja na obvezni praksi. Po končanem šolanju sem tudi moral pridobiti licenco, brez katere ne smem delati. Poznati moram tudi varstvene in okoljske predpise, kurilne (dimovodne, prezračevalne) naprave, samo zgradbo, uporabo energentov, poznavanje zgorevanja in poznavanje računalniških programov.

 

Ker delam s strankami moram biti preprost, zgovoren in pozoren, da naloge izvedem skrbno, natančno in vestno. Velikokrat se moram sam znajti, zato vidim, da se vsak dan nekaj novega naučim. Skrbim tudi za svojo psihofizično kondicijo, saj delo opravljam stoje, z obračanjem, kleče, včasih moram uporabiti tudi spretnosti plezanja.

 

Kaj je tvoj najljubši del pri opravljanju službe?

 

Všeč mi je, ker je dinamično in fleksibilno delo na terenu. Delo ni samo čiščenje (ometanje) saj, kot je bilo nekoč. To, da nisem nekje v zaprtem prostoru, (smeh) kot npr. v pisarni, mi je najljubše. Najraje imam pri svojem delu, ko sodelujem pri plinifikaciji, postavitvi kurilnih naprav in dimnikov ter, ko nadziram pravilno delovanje dimnikov, kurilnih naprav in različnih kurišč. Tudi zato, ker si lahko sam organiziram lastno delo, delam med ljudmi in skrbim za varovanje okolja ter varujem domove ljudi pred požarom.

 

Katere tehnologije in orodja uporabljaš pri svojem delu?

 

Uporabljam avto (kot prevozno sredstvo) in  telefon za komunikacijo s strankami. Seveda so še tu različni pripomočki za delo na terenu tj. od dimnikarskega orodja (krtače in metlice, sesalec, izvijač,  manjša lestev ter električni vrtalnik, na katerega je možno nastaviti ščetko), aparata za merjenje izpušnih plinov, raznih merilnikov, detektorja za plin, itd. Pri delu smo se digitalizirali in uporabljam mobitel, kjer imam v enem prenosno blagajno in računalnik.

 

Zakaj bi mladim svetoval, da se odločijo za poklic dimnikarja?

 

Malo za šalo (smeh), mogoče zato, ker dimnikar prinaša v hišo srečo.

 

Ne vem, mislim, da če bodo sledili svojim interesom, bodo tudi bolj zadovoljni pri delu, pri kateremkoli poklicu že. Ker sem našel smisel za delo, ga tudi rad opravljam.

 

Dimnikarjev nam tudi primanjkuje, zato je to poklic, kjer se lahko mladi hitro zaposlijo. Izobraževanje ne traja dolgo, 3 leta, delo na delovnem mestu je dobro organizirano, tudi plača ni slaba, predvsem pa mi ostane veliko prostega časa po službi.

 

Danes je to bolj čisti poklic, kot si ga mladi predstavljajo. Z njim skrbimo za čim večjo požarno varnost in obenem prispevamo k čistejšemu okolju.

Če jim je to pomembno, potem je poklic dimnikar primerna izbira. 

Lavra Slatenšek

Lavra Slatenšek, prostovoljka

Koliko časa se že ukvarjaš s prostovoljnim delom?

Izhajam iz t.i. »gasilske družine« in tudi sama nadaljujem to tradicijo. Že 22  let sem članica prostovoljnega gasilskega društva Poljčane, kjer LS-1opravljam različna manj in bolj zahtevna dela. Kot pionirka, stara komaj 5 let sem prodajala srečke na domači gasilski veselici in s tem pomagala pri pridobivanju sredstev za nakup nujne opreme, ki so jo gasilci potrebovali. Od 16 leta kot mentorica gasilske mladine učim mlade gasilskih veščin, z 18 leti pa sem postala tudi operativna gasilka s čimer lahko sodelujem na požarih. Sem bolničarka (certificirana prva posredovalka) in del ekipe prve pomoči v Občini Poljčane, kjer že desetletje pomagam zagotavljati prvo pomoč na različnih dogodkih v naši občini. Sem tajnica gasilske zveze Slovenska Bistrica, na Podravski regiji predsednica mladinske komisije, članica Mladinskega sveta GZS in članica arbitraže pri Gasilski zvezi Slovenije.

V času epidemij, različnih nesreč in izrednih situacij dobi prostovoljstvo in pripravljenost za pomoč še večjo težo? Ali si vpletena v kakšna dela povezana z Corona virusom – COVID – 19?

V občini Poljčane sem skrbnica načrtov zaščite in reševanja. Zato sem vse od začetka razglasitve epidemije angažirana v civilni zašiti Občine Poljčane. Opravljam razna administrativna dela, vsakodnevna priprava poročila o stanju v naši občini, vodenje evidenc zaščitne opreme, priprava dokumentov za delovanje sistema (status prostovoljcev, izkaznice ipd.). Aktivno sem bila vpletena tudi v pridobivanje zaščitne opreme (zbiranje ponudb, nabavo in delitev mask za večkratno uporabo), ki je bila še posebej v prvih tednih težko dobavljiva, na drugi strani pa potrebe po njej izjemno velike.  Sem tudi dežurna na e-mail in intervencijskem telefonu na katerega lahko pokličejo vsi občani, ki potrebujejo pomoč z dostavo hrane, zdravil, nujne zaščitne opreme, potrebo po varstvu otrok in prostovoljcev za pomoč. Veliko je tudi organizacije in usklajevanja.

Prostovoljno delo se pogosto omenja kot dobra ideja za nabiranje izkušenj in raziskovanje poklicev. Kakšno je tvoje mnenje?

Strinjam se, da je prostovoljstvo odlična priložnost za pridobivanje izkušenj tako za poklicno kakor tudi osebno življenje. Zase lahko rečem, da sem si s prostovoljnim delom pridobila dragocene izkušnje in kompetence na različnih področjih: administracije, sodelovanja v timih, poučevanja, komunikacije, javnega nastopanja, prve pomoči, tehničnega reševanja, sojenja v gasilko športnih tekmovalnih disciplinah, ravnanja v stresnih situacijah, organizacije itd..  Hkrati sem s prostovoljnim delom imela možnost raziskati različne poklice. Meni je pomagalo odgovoriti tudi na vprašanje Kaj bi pravzaprav rada počela v življenju?.  Zadnje pol leta zato veliko časa namenim študiju, da čimprej končam ter opravim izpite, ki so mi ostali na študiju prava. 

Kakšne so bile tvoje sanje glede kariere, ko si bila mlajša in kaj delaš danes?

Šele sedaj razumem mlade, ki so pred odločitvijo, kam se vpisati oz. kateri program izbrati. Sama sem imela kar nekaj izzivov glede svoje kariere, saj so se moje sanje iz dneva v dan spreminjale. Vedno so mi bile zanimive poslovne ženske, urejene in polne nekega znanja, zato sem se verjetno tudi odločila za študij prava. Vendar pa je v času študija mojo pozornost pritegnilo veliko različnih stvari, zaradi česar sem za nekaj let celo zanemarila študij. Aktivna sem bila na različnih področjih dela. Delala sem kot prodajalka v trgovini za ustvarjanje, organizatorka otroških zabav, vodila sem skupine, delala poslikave obraza, lotila sem se tudi t.i. »moških del« v gradbeništvu itd.. Danes delam kot zastopnica za različna zavarovanja. Lahko rečem, da sem počela res že marsikaj, zato mi nekateri rečejo, da sem ene vrste »multipraktik«.  

Kdo je po tvojem mnenju lahko prostovoljec in zakaj bi mladim svetovala prostovoljske aktivnosti?

Prostovoljec je lahko vsak, ki je odgovoren, delaven in zanesljiv predvsem pa pripravljen nameniti nekaj svojega časa za pomoč drugim ali koristno delo. Vsekakor je zelo dober občutek, ko nekomu pomagaš, občutek zadovoljstva in zagon za naprej. Vendar pa boste v kolikor se boste odločili za prostovoljstvo dobili še veliko več. Pridobili boste izkušnje, spretnosti in različna znanja, ki jih lahko predstavite delodajalcu, spoznali nove ljudi in stkali nepozabna prijateljstva, raziskali poklice in morda odkril, kaj si želite v življenju početi. Skratka. Prostovoljstvo je ena boljših šol za življenje in delo.

LS-2

Marko Koch, ambasador poklica: 3-D oblikovalec

SI že v osnovni šoli vedel, kaj si želiš biti po poklicu? Je to vplivalo na tvojo odločitev za vpis na srednjo šolo?

Marko KochNe, niti približno, saj nisem imel izoblikovane točne želje. Za srednjo šolo sem si naredil seznam različnih šol, le o gimnaziji nisem razmišljal. Na seznamu sem imel računalniško, multimedijsko, fotografijo, lesarsko ali pa mehatroniko. Za medijsko sem se odločil, ker je vključevala največ vsega, kar mi je bilo zanimivo. Menim, da ti ta smer omogoča, da ne ostaneš ujet v zgolj eni možnosti za nadaljevanje izobraževalne poti, ampak se ti odpre veliko vrat.

Kaj pa študij?

Za študij sem si želel, da bi pridobil čim več znanja in izkušenj. Odločil sem se za zasebno fakulteto, ki pa mi ni ponudila toliko, kot sem pričakoval. Kasneje sem razmišljal, da bi bila boljša poteza, da bi se vpisal na FERI v Mariboru. Je pa res, da se na tehničnih področjih stvari hitro razvijajo in gre tehnologija naprej, da lahko učni načrt postane zastarel že med študijskim letom. Za področje multimedije te fakulteta usmeri, pomaga, da veš kje nadaljevati pot, ostajanje v koraku s časom in razvijanje spretnosti pa je nekaj, za kar moraš poskrbeti sam. To še posebej velja za 3-D modeliranje, saj je to področje v Sloveniji razvito v manjši meri in je strokovnjakov malo.

Kako si pridobival izkušnje na področju 3-D modeliranja?

Večinoma z uporabo internetnih vodičev, veliko pa sem tudi sam raziskoval v programih. 3-D modeliranje je zelo odprto področje, kjer lahko do enakega rezultata prideš na več različnih načinov. Podjetja, ki imajo zaposlene ljudi na področju 3-D modeliranja, uporabljajo različne načine, zato je super, da mladi pred zaposlitvijo čim več sami raziskujejo, da se lahko potem hitro vklopijo v delovni proces v novi ekipi. Če pa se vrnem na pridobivanje izkušenj – dandanes obstaja ogromno spletnih učilnic, ki za zelo nizko ceno ponujajo ogromno uporabnih informacij in odskočno desko za razvijanje veščin.

Meniš, da bo to področje v Sloveniji v prihajajočih letih postajalo vse bolj razvito?

Ja. 3-D je aktualen na dveh področjih: prvo je strojni inženiring, drugo pa simulacije in arhitekturni vidik – torej vizualno oblikovanje. Predvsem področje vizualnega oblikovanja gre s svetlobno hitrostjo naprej, na neki točki se mu bo priključilo še 3-D tiskanje. Verjetno ne bomo napredovali tako hitro kot druge države, gre pa zagotovo vse v smeri razvoja na tem področju tudi pri nas. Če hočeš narediti 3-D tisk, moraš razumeti ozadje, tu pa nastopi razumevanje 3-D oblikovanja. Se pa 3-D tudi vedno bolj uporablja v splošnem grafičnem oblikovanju, saj postaja bolj dostopen. Kadar vidiš reklame za produkte na internetu, je večina narejena v 3-D oblikovanju, to niso več dejanski predmeti oziroma fotografije teh.

Katere lastnosti in znanja meniš, da potrebuje oseba, ki uspešno opravlja delo na področju 3-D modeliranja?

Razumevanje 3-D prostora, perspektive, znanje tehničnega risanja (dodaten bonus) in pa predvsem veliko vztrajnosti. Stvari moraš dolgo vaditi, preden ti bo točno jasno, kako se lotiti oblikovanja. 3-D je prevelika panoga, da bi se odločili obvladati vse – vsakič znova se učimo. Vsak je torej lahko 3-D oblikovalec, ampak je v to vloženo veliko truda in časa. Je pa pri 3-D modeliranju super, ker takoj vidiš rezultat – ko v programu narediš eno spremembo, je to takoj vidno na izdelku. Vidiš, da počneš nekaj oprijemljivega.

3-Dmodel

Gregor Strniša, ambasador poklica Razvojni inženir

Od kod je izhajala tvojega želja po študiju strojništva?

Že od otroštva so me vedno zanimale tehnične stvari; na primer, kako delujejo naprave, iz kakšnih komponent in materialov so sestavljene… Zato sem kot otrok zelo rad razstavljal igrače, da bi ugotovil, na kakšen način delujejo. Z leti je želja o delu na tem področju postajala vedno večja in tako sem se v strojništvo usmeril že v srednji šoli.

Kaj je tvoj najljubši del stroke? Inovativnost, razvoj, prostor za napredek?

V strojništvu so možnosti neomejene. Sam sem najbolj navdušen nad razvojem izdelkov, pri katerih lahko uporabim svojo kreativnost, domišljijo ter znanje in s tem naredim nekaj funkcionalnega, nekaj, kar lahko pomaga ljudem pri vsakdanjem življenju.

Med drugim si delal tudi v tujini in v mednarodnih okoljih. Bi priporočal tudi drugim mladim to izkušnjo?

Delo v tujini je bila vsekakor zelo zanimiva izkušnja in bi jo priporočal vsakemu. Po mojih izkušnjah smo z znanjem, pridobljenem na fakulteti, povsem primerljivi z drugimi evropskimi inženirji, če ne še boljši. Tuja podjetja nudijo zanimive izzive, aktivno vključenost in ogromno novega znanja. Poleg tega predstavljajo edinstveno izkušnjo in, kar je tudi zelo pomembno, odpirajo vrata mnogim priložnosti, saj delodajalci tovrstne izkušnje celo cenijo.

Kakšne so tvoje želje glede prihodnosti – razviti kakšen patent, sodelovati na kakšnih velikih projektih?

Želje za prihodnost so velike. Super bi bilo imeti svoje podjetje, kjer bi lahko nudil strokovne storitve in tako ves čas počel tisto, v čemer zares uživam.

Pri nekaj večjih projektih sem že sodeloval in občutek prispevati svoj delež je neopisljiv. Se pa zavedam, da se moram še veliko naučiti, zato z veseljem sodelujem s strokovnjaki, kjer lahko izpopolnjujem svoje znanje.

Kaj bi svetoval mladim pred izbiro izobraževalne poti?

Preprosto: izberite tisto, kar vas zares veseli in v čemer uživate. Nekaj kar lahko delate cel dan in niti ne opazite kdaj je ta čas minil.

Gregor STRNISA

SocioLab, Aktivno in povezano za nova delovna mesta in vključujočo družbo

SocioLab, Aktivno in povezano za nova delovna mesta in vključujočo družbo

Namen projekta je vzpostaviti celovit ekosistem za krepitev potencialov posameznikov, iniciativ in skupnosti z namenom razmaha socialne ekonomije (socialnih podjetij in zadrug) ter s tem povezanega ustvarjanja in ohranjanja kvalitetnih in trajnih delovnih mest v sektorju socialne ekonomije ter širitve ponudbe dostopnih (družbeno) inovativnih produktov (storitev in proizvodov), ki bodo zagotavljali večjo socialno vključenost ranljivih skupin, prispevali k zmanjševanju revščine in večanju kvalitete življenja ter gospodarskem in družbenemu razvoju v Podravski regiji.

Splošni cilji projekta:

 zagotoviti povezan in celovit ekosistem za podporo razvoju socialne ekonomije v Podravski regiji,

  1. aktivirati in opolnomočiti posameznike in iniciative, da zaženejo socialno podjetniške, zadružne in druge podjetniške podjeme ter ustvarjajo kvalitetna in trajna delovna mesta v sektorju socialne ekonomije,
  2. usposobiti posameznike in iniciative, da razvijajo (družbeno) inovativne produkte (storitve in proizvode), s katerimi prispevajo k višanju kvalitete življenja in k socialni vključenosti v Podravski regiji,
  3. povečati prepoznavnost in pomen socialne ekonomije za družbeni in gospodarski razvoj regije.

 Vrednost projekta: 1.599.869,80 EUR

  • Nosilec projekta: Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih zmožnosti PRIZMA, ustanova
  • Trajanje projekta: 1. april 2018 – 31. december 2021

Partnerji v projektu:

  • CITILAB, Zavod za razvoj kreativnih tehnologij Maribor, so.p.
  • PRJ HALO, Podeželsko razvojno jedro
  • Razvojna agencija Slovenske Gorice d.o.o.
  • Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica
  • Štajerska gospodarska zbornica
  • Zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor
  • Združenje center alternativne in avtonomne produkcije CAAP, so.p.
  • Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj
  • Združenje socialna ekonomija Slovenije, so.p.

Spletna stran: https://www.sociolab.si/

Facebook: https://www.facebook.com/sociolab.podravje/

Instagram: https://www.instagram.com/sociolab_podravje/

Twitter: https://twitter.com/sociolabSi

 

SocioLab-Infografika