SPLOŠNO O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU V SVETU IN PRI NAS

Socialno podjetništvo je tako v svetu kot v Evropski uniji ter njenih članicah že dolgo prepoznano kot koristno. Število socialnih podjetij v Evropi narašča, njihovi poslovni modeli in področja dejavnosti pa postajajo bolj raznoliki. To je rezultat tako razvoja od spodaj navzgor kot tudi političnih ukrepov in programov, ki so jih sprožile vlade. Kljub porastu pa ima sektor še veliko neizkoriščenega potenciala.

Za socialna podjetja kot akterje socialne ekonomije je družbeni vpliv pomembnejši od ustvarjanja dobička za lastnike ali delničarje. Na trgu podjetniško in inovativno proizvajajo dobrine ter zagotavljajo storitve, presežke pa porabijo predvsem za uresničevanje družbenih ciljev. Ta podjetja so upravljana odgovorno in pregledno, saj so vanje vključeni delavci, potrošniki in drugi akterji, ki sodelujejo v poslovnih dejavnostih.

V Evropski uniji socialna ekonomija k BDP-ju in zaposlenosti prispeva približno 10 odstotkov, v nekaterih državah, kot npr. v Španiji, Italiji in na Švedskem še več, v Sloveniji le dobra 2 odstotka in kaže, da bomo evropsko povprečje v prihodnjih letih težko dosegli. Za hitrejši razvoj socialnega podjetništva bi bile potrebne strukturne spremembe ter predvsem krepitev glavnih akterjev socialne ekonomije pri nas (društva, zavodi, zadruge in druge oblike nevladnih organizacij ter organizacij civilne družbe).

Tako kot v Evropi je tudi v Sloveniji vedno več registriranih socialnih podjetij, med katerimi pa vsa v celoti ne delujejo po načelih in zahtevah socialnega podjetništva. Največ slovenskih registriranih socialnih podjetij, več kot polovica, deluje v Podravju, kjer se socialno podjetništvo v največji meri rojeva in razvija v Mariboru, ki je leta 2018 dobil naziv Evropska prestolnica socialne ekonomije.