SPREMEMBE NA PODROČJU ŽIVLJENJA IN DELA
V zadnjih letih smo priča številnim spremembam na področju življenja in dela, ki imajo velik vpliv na telesno in duševno zdravje posameznika, posledično pa tudi na njegovo družino, delovno organizacijo, sodelavce in širšo družbo. Del zdravega delovnega okolja je tudi skrb za duševno zdravje zaposlenih. Omenjeno področje je bilo v preteklosti zaradi nepoznavanja pogosto spregledano in mu v podjetjih niso namenjali veliko pozornosti.
Nekaj dejstev:
- Depresija je kot ena izmed duševnih motenj, v hujših oblikah prisotna pri 13 % odrasle populacije v Evropski uniji.
- V Sloveniji se duševne in vedenjske motnje uvrščajo na 4. mesto po razlogu za bolniško odsotnost.
- Priča smo nastajanju vedno novih psihosocialnih dejavnikov tveganj, ki pomembno vplivajo na psihofizično zdravje zaposlenih.
Kaj so psihosocialni dejavniki tveganja (PSDT)?
So pogoji dela, ki izhajajo iz socialnega okolja ali si jih posameznik ustvari sam. Med najpogostejšimi psihosocialnimi dejavniki tveganja so obremenitve na delovnem mestu, časovni pritiski, pomanjkanje podpore s strani vodstva in sodelavci ter splošno slabi medsebojni odnosi. Psihosocialni dejavniki tveganja in duševno zdravje so medsebojno povezani. Ni namreč dobrega duševnega zdravja brez ustreznega obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja. Velja pa tudi obratno, ustrezno obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganja pripomore k dobremu duševnemu zdravju.
Podjetja lahko na različne načine poskrbijo za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih. Pri tem je pomembno, da pri osebah z večjim tveganjem za poslabšanje duševnega zdravja ali razvoj duševne bolezni čim prej identificirajo dejavnike tveganja v delovnem okolju ter dovolj zgodaj prepoznajo znake težav v duševnem zdravju in posameznikom omogočijo pravočasno strokovno pomoč ali zdravljenje. Prav tako lahko delodajalci zaposlene motivirajo za skrb za lastno duševno zdravje preko oblikovanja proaktivnih politik zdravja na delovnem mestu. Ukrepi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih bi morali biti sestavni element programa promocije zdravja na delovnem mestu posameznega podjetja.