ČEZMEJNA RAZISKAVA IN POROČILO O VSEŽIVLJENJSKI KARIERNI ORIENTACIJI ZA PRIHODNJE POTREBE TRGA DELA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI

V okviru projekta MOBITA SI-AT, ki ga podpira program Interreg Slovenija-Avstrija, smo izvedli čezmejno raziskavo, s pomočjo katerega s partnerji razvijamo na znanosti temelječ model mobilne karierne orientacije in testiranja talentov otrok in mladine, ki bo zagotavljal podporo mladim pri odločanju za njihove bodoče kariere. 

Raziskavo smo izvedli partnerji iz obeh strani meje: BFI Gradiščanska, WKO Štajerska, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma. Poročilo poleg vpogleda v ureditev, dobre prakse in odgovorne deležnike znotraj sistema karierne orientacije v Sloveniji in Avstriji dodaja vpogled v razmišljanje tistih, ki so v njo najaktivneje vpleteni in nanje vpliva.  Vključene so bile 3 ciljne populacije – mladi stari od 13-19 let, šolski/karierni svetovalci in učitelji ter podjetja iz Slovenije in Avstrije. V nadaljevanju podajamo ključna sporočila vsake od teh skupin, celotno poročilo pa je dostopno SPODAJ.

DRAGI DELODAJALCI, ŠOLSKI IN KARIERNI SVETOVALCI, STARŠI TER TISTI, KI SOUSTVARJATE POLITIKO KARIERNE ORIENTACIJE V SLOVENIJI, MLADI SPOROČAJO:

Trenutno kot najbolj podporne pri svojih kariernih odločitvah vidijo starše in prijatelje, pri čemer v primerjavi z avstrijskimi učenci manj slovenskih učencev kot ključne podporne osebe prepoznava tudi učitelje. Med najvplivnejšimi dejavniki pri izbiri poklica tako
v Avstriji kot Sloveniji učenci navajajo delo, ki ustreza njihovim interesom, in prijazno delovno okolje. Nato v Sloveniji sledita možnost napredovanja in visoka plača, na Štajerskem pa varnost zaposlitve ter usklajenost dela s sposobnostmi in talenti učenca. Na Gradiščanskem se ta dva dejavnika po pogostosti izpostavitve zamenjata. Kot manj pomembno pa učenci v obeh državah ocenjujejo trajanje izobraževalnega programa.

Slovenski učenci menijo, da so zanje najbolj koristni informativni dnevi, dejavnosti karierne orientacije ter pripravništva oziroma prakse, a so v te aktivnosti vključeni v manjši meri kot avstrijski učenci. V manjši meri (le 50 % v primerjavi s približno 70 % v Avstriji) so v stiku tudi s testi interesov in sposobnosti, pri čemer zanimanje zanje kaže več mlajših učencev. V primerjavi z avstrijskimi učenci je manj slovenskih učencev imelo tudi možnost individualnega kariernega svetovanja. Tako v Avstriji kot Sloveniji pa učenci želijo več informacij o poklicih, šolah in možnostih usposabljanja ter praktičnih izkušnjah v podjetjih.

DRAGI SOUSTVARJALCI POLITIKE KARIERNE ORIENTACIJE V SLOVENIJI IN DELODAJALCI, STROKOVNJAKI SPOROČAJO:

Stanje karierne orientacije v Sloveniji na splošno ocenjujejo kot pozitivno, vendar prepoznavajo potrebo po izboljšavah. Menijo,
da je pomembno karierno orientacijo nadgraditi, da bi učence bolje pripravila na prihodnost trga dela. Večina strokovnjakov se zavzema tudi za zgodnejši začetek in vključitev karierne orientacije v učni načrt.  Trenutno je namreč le 12 % anketiranih slovenskih strokovnjakov večinoma ali popolnoma zadovoljnih s časom, ki jim je na voljo za karierno orientacijo v njihovi organizaciji. Prav tako si v obeh državah mnogi želijo, da bi mladi imeli več priložnosti za raziskovanje interesov in razvijanje spretnosti. Za učinkovitejše delo na tem področju si želijo dodatnih izobraževanj o inkluziji, prihodnjem trgu dela, digitalizaciji, vseživljenjski karierni orientaciji (Avstrija), prihodnjih poklicih, novostih v šolskih programih, informacijah o vpisih in prehodih med programi ter o orodjih za karierno orientacijo (Slovenija).

Zase si strokovnjaki želijo celovitejše podpore, dodatnega strokovnega usposabljanja, izboljšanja splošne kakovosti in dostopnosti karierne orientacije ter podpore v obliki gradiv in finančnih sredstev. V Sloveniji posebej poudarjajo tudi potrebo po podpori na področju sodelovanja med učitelji in svetovalnimi delavci.

DRAGI MLADI, STARŠI, SVETOVALCI, SOUSTVARJALCI ŠOLSKEGA SISTEMA IN POLITIKE KARIERNE ORIENTACIJE, PODJETJA SPOROČAJO:

Na splošno so v obeh državah podjetja zadovoljna s timskim delom, družabnostjo, računalniškim znanjem in jezikovnim znanjem novih zaposlenih. Kljub temu pa menijo, da karierna orientacija še ni zadostno prilagojena potrebam prihodnjega trga dela. Podjetja opažajo pomanjkljivosti pri kompetencah novo zaposlenih, zlasti na področjih soočanja s konflikti in reševanja problemov, koncentracije, prevzemanja odgovornosti ter sprejemanja kritike. Prav tako niso zadovoljna z neodvisnostjo, samorefleksijo in odpornostjo novih zaposlenih, pa tudi s splošnim znanjem, razumevanjem poslovanja, strokovnim znanjem, pismenostjo ter tehničnimi in ročnimi spretnostmi. Več slovenskih podjetij je izpostavilo, da pri novih zaposlenih primanjkuje tudi
tehničnega znanja in vodstvenih sposobnosti.

Večina podjetij načrtuje (vsaj delno) reorganizacijo delovnih procesov zaradi digitalizacije, primerjalno manj pa zaradi zelenega
prehoda, čeprav tudi tega prepoznavajo kot pomembnega.

Podjetja vidijo možnosti za izboljšave v tesnejšem sodelovanju med šolami in podjetji, praktično usmerjenem pouku ter v obveznih urah izobraževanja in karierne orientacije v šolah. Želijo spodbujati številne omenjene kompetence, saj jih prepoznavajo kot ključne za trg dela prihodnosti. Strinjajo se, da bodo digitalne spretnosti, sposobnosti reševanja problemov in
kritično mišljenje vse bolj pomembne za trg dela. Za prihodnost kot pomembne navajajo še komunikacijske in socialne spretnosti npr. empatijo, medsebojno pomoč sodelavcev pa tudi iznajdljivost, proaktivnost, prilagodljivost na spremembe, sposobnost hitrega reševanja problemov, natančnost, vztrajnost, samodisciplino in samorefleksijo, strokovnost, znanje programskih in tujih jezikov, tehnična in digitalna znanja, ročne spretnosti, razumevanje poslovanja in prodajne sposobnosti. Prav tako močno poudarjajo potrebo po delavcih, ki so pripravljeni na učenje.

Vse to je lahko smerokaz za naslednje odločitve o šolskem kurikulumu in podpornih aktivnostih karierne orientacije za mlade.
Hkrati pa mladim jasno pokaže, katere kompetence lahko postanejo pomembna konkurenčna prednost na trgu dela, če vanje vlagajo.

Mob_D112_Joint report_SI_final